Razmišljevalni cikel o položaju umetnic in umetnikov v Sloveniji
Tukajšnji kulturni prostor je izjemno bogat in dinamičen, da. Koncertov, performansov, razstav in predstav je ogromno, da. A ekonomski in socialni položaj umetnic in umetnikov je iz dneva v dan slabši. Diskusije o tem sicer potekajo, a največkrat v zasebnih združbah, medtem ko je v javnih reprezentacijah na delu imperativ vzdržljivosti. Revščina je predvsem tabu, razen ko nanjo opozarja nekdo, ki se nahaja izven nje. Praviloma nanjo opozarja nekdo, ki je izven nje. Kljub temu da se je po poti zgodilo celo stoletje fluksusov in rahljanj žanrov, medijev in dihotomij resna-druga umetnost, ter da inovacija poteka predvsem izven osrednjih tokov, se v vertikalnih kvalitativnih strukturah vztraja. Obenem je ‘alternativa’ statusni simbol, sinonim za napredek. Umetniške konstelacije so tako preslikava razrednih struktur v morda poznem, a še kako vitalnem družbenoekonomskem programu kapitalizma.
Skozi cikel Pasivnost futurabilnosti bomo osvetljevali nekaj najbolj perečih tem na področju umetniškega in kulturniškega poklicnega življenja v Sloveniji. Cikel sestavljajo štiri oddaje, ki se bodo v etru Radia Študent zvrstile konec aprila in začetek maja: Polona Torkar se bo s sogovornicami in sogovorniki, ki delujejo na področju kulture kot producenti, pogovarjala o Varuhih pečata. Nataša Velikonja bo prispevala esej z naslovom Transdisciplinarnost v času hiperspecializacije, Robert Bobnič esej o razkorakih in stičnih točkah institucionalnih in neinstitucionalnih sfer, Nina Dragičević pa esej z naslovom DIY: od avtonomije do sistemske revščine.
