Potem ko je noč končno padla tudi in znova še na teorijo, je bil leta 2009 v New Yorku organiziran prvi v od takrat naprej skromni seriji dogodkov, posvečenih black metalu, temu antipojavu širokih kontekstov, ki je danes globoko penetriral v modele popularnosti in odjemanja, ki si jih sam, vsaj v ideji, ni nikoli zamislil.
Model teorije black metala, heretičen z obeh koncev – teorija, lastna black metalu, ali black metal, lasten teoriji? Vsekakor svojevrsten hades, antikozmično spekulativno in sonično zatočišče, kjer teorija postaja črna in black metal, kot očitno najbolj izpopolnjena (sonična, estetska, metafizična, politična in kriptična) forma negativnosti, teoretski.
Ljubljanski simpozij se v izhodišču posveča refleksiji dozdajšnje teorije black metala in hkratnemu vzpostavljanju liminalnih relacij s političnimi in kulturnimi konteksti, ki so za tovrstno teoretsko paradigmo nove.
Na simpoziju bo sodelovalo osemnajst govorcev in govork iz večih držav, ki so umetniki, raziskovalci in raziskovalke ali doktorji znanosti.
Morda je čas za drugi val teorije black metala ali pa, kar zna biti eno in isto, preprosto čas, da se tudi teorija dokončno prepusti razkroju in gnitju, ki ju prinaša black metal.
Simpozij bo potekal v angleškem jeziku in se bo zaključil s koncertom 19. aprila v Menzi pri koritu.
