Nina Dragičević
v performansu in video instalaciji Parallellax razkriva zvočne dokaze iz nasilnih domačih okolij, ki kot prisilen hrup pronicajo na ulice in paralizirajo žrtve.
Tisa Neža Herlec
z nosljivo elektroniko Dissonar v realnem času proizvaja socialno zvočno skulpturo, v kateri pogovori med osebami postanejo pulzirajoča hrupna skulptura. Herlec je tudi zbirateljica izgubljenih intimnih sledi, zabeleženih v zinu Elasticité.
Urška Preis
v družbi, ki se boji bolečine, raziskuje fizionomijo bolečine z zbiranjem dokazov o njej. Z menstrualno krvjo preparira volno, tke preproge, odslikuje fotograme.
Špela Škulj
je v fotografski seriji Knjiga dokazov zbirateljica dokazov o mrtvih, povoženih živalih. Avtorica nas sooči z intimnim in neposrednim pogledom na smrt v svoji najbolj oguljeni in surovi obliki.
