V torek, 14. maja, se FriForma z dvema vznemirljivima koncertoma pridružuje praznovanju 50. obletnice Radia Študent kot del serije koncertnih dogodkov "Scena podpiše", in je poklon glasbenih zasedb in producentov Radiu Študent, ki že 50 let goji in podpira domačo neodvisno in alternativno glasbeno sceno.
FriForma v Klubu Cankarjevega doma predstavlja britansko-francoski kvartet أحمد (Ahmed) s Seymourjem Wrightom (VB) s saksofonom, Patom Thomasom (VB) za klavirjem, Joelom Gripom (SE) s kontrabasom in Antoninom Gerbalom (FR) za bobni.
Drugi del koncertnega večera pa bo pripadel duetu slovenske pianistke Kaje Draksler (SI) in nizozemskega kitarista Terrieja ‘Ex’ Hesselsa (NL).
أحمد (Ahmed)
Štirje prekaljeni glasovi z obrobja jazza se z domišljijo lotevajo glasbe in filozofije Ahmeda Abdula-Malika. To je glasba za poslušanje, ples in razmišljanje. Kvartet Ahmed ustvarja glasbo o glasbi Ahmeda Abdula-Malika. Glasbeniki izkopavajo, znova naseljujejo in ponovno uporabljajo njegove nedavne in trenutno spregledane dokumente, fragmentarne načrte tega misleca sintetične vizije s sredine 20. stoletja z namenom, da bi ustvarili domišljijo novega jazza za 21. stoletje.
Ahmed Abdul-Malik (1927–1993) je bil newyorški basist, igralec ouda, skladatelj, pedagog in filozof. Predstavljajo si, da je bil potencialen in potenten vpliv na glasbenika, kot sta Coltrane in Monk, na svoj način pa je bil pomemben tudi kot skladatelj (neupoštevan in prepuščen ustvarjalni obskurnosti se je zadnja desetletja preživljal kot pedagog in občasen izvajalec). Njegova albuma Jazz Sahara (1958) in East Meets West (1960) revolucionarno in vitalno mešata aspekte arabske in vzhodnoafriške glasbe z njegovim predanim odnosom do sufizma ter naposled z modernim jazzom in njegovo mentaliteto. Izdelek je vznemirljiv, surov in čudovit. Abdul-Malik, upoštevajoč omenjene tradicije, velja tudi za izumitelja in plodnega ustvarjalca. Njegova premostitvena, sintetična in vključujoča vizija je eden izmed velikih projektov v domišljiji jazza. Mešal je zvoke in etiko, pomene in religije na odprt in eksperimentalen način brez sledenja dogmam. Temu sledi tudi zasedba Ahmed.
Poslušajo in ponovno premišljujejo o njegovih kompozicijah ter njihovih procesnih potencialih. Igrajo in uporabljajo note, ideje v njih in okoli njih, kot nekakšna vozila za njihovo edinstveno domišljijo, bodisi v instrumentalnih pristopih kot tudi idejno. Skozi kompozicije ponovno zamišljajo in sintetizirajo, proč od znanega ter na poti k novemu ustvarjalnemu prostoru. Zamišljajo se v prihodnosti, brez dogem, klišejev in neoklasicističnega odpora aktualne prosto improvizirane glasbe in svobodnega jazza.
Pat Thomas je z igranjem glasbe začel pri osmih letih, študij pa je posvetil klasični glasbi in igranju reggaeja. Jazz je začel igrati pri šestnajstih letih, in sicer po tem, ko je na televiziji videl igrat Oscarja Petersona, in po prvih slišanih odlomkih jazza na radiu ter, bolj konkretno, leta 1979, ko je začel s svojimi prvimi resnimi improviziranimi nastopi. Od leta 1986 dalje je igral s skupino Ghosts, ki jo sestavljata Pete McPhail in Matt Lewis. Leta 1988 je prejel nagrado Arts Council Jazz Bursary za pisanje treh elektroakustičnih kompozicij za njegov desetčlanski ansambel Monads z Rogerjem Turnerjem in Mattom Lewisom za tolkali, Petom McPhailom za sintesajzerjem wind WX7, Neilom Palmerjem z gramofonom, vokalistom Philom Mintonom, Philom Durrantom z violino, Marciom Mattosom z basom, Jonom Corbettom s trobento in z Geoffom Searrleom za bobni.
Namen skupine je bil vključevanje različnih aspektov elektronike z uporabo improvizacije, na primer pri izvedbi komada Dialogue (s Petom McPhailom in Neilom Palmerjem), nato se denimo v drugem komadu osredotoča na interakcijo med tolkali in bobni, medtem ko v tretjem komadu Phil Minton in Jon Corbett improvizirata z računalnkom. Komadi so bili leta 1989 odigrani na Crawley Outisde-In-u, festivalu nove glasbe. Leta 1990 in 1991 ga je Derek Bailey povabil k igranju v Company Week, skupaj s kitaristom se je udeležil tudi prvega Mednarodnega simpozija proste improvizacije v Bremnu. Bil je član Tony Oxley Quarteta (zabeleženo na Incus CD15), na osmem srečanju Ruhr Jazz pa je v Oyleyjevi zasebi Angular Apron igral skupaj z Larryjem Stabbinsom in Manfredom Schoofom ter Sirone in še v tolkalčevi zasedbi Celebration Orchestra. Igral je v različnih kombinacijah z Lolom Coxhillom, bodisi v duetu ali kot član zasedbe Beofre My Time. Je član zasedbe Contitental Drift, ki jo je ustanovlil Mike Cooper, prav tako igra v duetu s tolkalcem Markom Sandersom in v triu, ki ga sestavljata Steve Beresford in Francine Luce. Leta 1992 je ustanovil kvartet Scatter skupaj s sodelavci Philom Mintonom, Rogerjem Turnerjem in Davom Tuckerjem. Podprl jih je Arts Council, v letu 1993 in zopet v začetku leta 1997 pa so bili na turneji po Veliki Britaniji.
Od izida plošče File Under: Bebop skupine Peeping Tom leta 2009 naprej je Antonin Gerbal razvil svojevrsten pristop k igranju bobnov: zgodovino jazzovskega bobnanja je reinterpretiral skozi prizmo evropske glasbene improvizacije. Antonin Gerbal, improvizator, skladatelj, učitelj in performer deluje v navezi z vitalno pariško glasbeno sceno, predvsem na podlagi sodelovanja z Umlaut Records. Nastopal je po Evropi, ZDA, Rusiji in na Japonskem z mnogimi originalnimi projekti, kot so Nakasanye, Zoor, ISM ali Peeping Tom. Je član velikih ansamblov, kot denimo ONCEIM (ki igrajo kompozicije Éliane Redigue ali Stephena O'Malleyja) in Umlaut Big Band (plesni sving bend). Redno sodeluje z umetniki iz Velike Britanije, Nemčije, Švice in Japonske. Na začetku leta 2016 je izdal svoj solo izdelek Sound of Drums.
Švedski energični kontrabasist, režiser, založnik in producent Joel Grip že vrsto let igra pomembno vlogo na sceni glasbene improvizacije v Evropi. Ustanovil je založbo Umlaut Records in s tem odprl možnosti mnogim glasbenim kolektivom pri promoviranju njihove glasbe na mednarodni ravni. Od leta 2003 je eden glavnih organizatorjev neodvisnega festivala Hagenfesten v švedski vasici Dala-Floda, ki je eno izmed najprijetnejših prizorišč improvizirane glasbe, ne le na Švedskem, ampak v vsej Evropi. Joel Grip in mehiški filmar Mauricio Hernández sta ustanovila filmsko produkcijsko hišo Umlicht, trenutno pa delata na svojem tretjem celovečernem filmu.
"Zelo radikalen saksofonist" je o Seymourju Wrightu dejal Evan Parker, ki je z njim izdal ploščo z naslovom Tie the Stone to the Wheel (Fataka, 2016). Wrightov prvi samostojni album Seymour Wright of Derby pogosto velja za prelomen dokument "intertekstualnega" saksofona 21. stoletja. Skupaj s pianistom Sebastianom Lexerjem in z legendarnim tolkalcem Eddiejem Prévostom je posnel ploščo Impossibility in its Purest Form (Matchless Recordings, 2012). Zadnja, ki je ne smemo pozabiti omeniti, je plošča About Trumpet and Saxophone, na kateri igra z Natom Wooleyjem. Wright o sebi pravi, da odkriva in raziskuje saksofon skozi potenciale, ki so neločljivo povezani z domišljijo, inverzijo, preoblikovanjem, soočenjem, gradnjo, razgradnjo, obnovo, permutacijo, prirezovanjem in razširjanjem.
Kaja Draksler + Terrie Ex
Kitarist Terrie Hessels, ustanovitelj ikoničnega nizozemskega punk benda The Ex, in slovenska mednarodno priznana pianistka in skladateljica Kaja Draksler tvorita osupljiv duo, v katerem se bogastvo Kajinih idej in informacij iz stoletja eksperimentalne glasbe prepleta z eno najprepoznavnejših kitar v zgodovini post-punka. Nemogoče je napovedati, kam nas bosta popeljala.
Kaja Draksler je slovenska pianistka in skladateljica. Po študiju na Nizozemskem (jazz klavir in magisterij za klasično kompozicijo) se je odločila, da ostane v Amsterdamu, kjer je aktivna članica improvizatorske scene. Poleg pogostih solističnih koncertov redno sodeluje v Čudars - Draksler Duu, s Feechom, BadBooshBandom in v Draksler - Santos Silva duu. Je tudi ena izmed ustanovnih članov interdisciplinarne skupine I / O. Pred kratkim je oblikovala svoj oktet. Kot skladateljica je sodelovala v različnih mednarodnih skupinah, od vokalnih in komornih zasedb do velikih skupin in orkestrov. Kajo zanima iskanje načinov, kako združiti kompozicijo in svobodno improvizacijo z delom na različnih strukturah in glasbeno logiko. Osredotočena je na idejo brisanja slogovnih in zgodovinskih glasbenih meja ter na odkrivanje osebnega izraza in jezika skozi kompozicijo in improvizacijo.
Terrie Ex
Terrie Hessels je začel igrati kitaro leta 1979, ko je soustanovil bend The Ex, ker nihče drug v skupini ni želel igrati tega instrumenta. Od takrat je z The Ex odigral več kot 1900 koncertov. Svoboda, radost in radovednost so vsekakor sestavni deli tega dolgoživega benda, ki letos praznuje 40 let delovanja, v vsem tem času pa se je uspel izogniti komercialnim trendom in pričakovanjem.
Igral je s Sonic Youth, Johnom Caleom, Getatchewom Mekuryo, Hermanom Broodom, Herr Seelejem, Kamagurko, Janom Mulderjem, Mekons, Chumbawamba, Tsehaytu Beraki, Petrom Brozmannom, Hamidom Drakom, Janom Akkermanom, Djibrilom Diabatejem, Butchom Morrisom, Matsom Gustafssonom, ICP, Wolterjem Wierbosom, Wilbertom de Joodejem, Zu, Guyjem Picciottom, Royjem Pacijem, Christine Senaoui, Ig Henneman, Timom Hodgekinsonom, Michaelom Vatcherjem, Magpie Dancecompany, Alexom d'Electriqueom, Ferryjem Heynejem, Saadet Turkoz, Petrom Evansom, Natom Wooleyjem, Melakujem Belayjem, Endrisom Hassenom, Misalejem Legessejem, Noëlom Akchotéjem, Akiro Sakato, Ado Rave in Jaimiejem Breezyjem Branchom.
Vstopnina: 12 €/8 €
---
Koncetni cikel FriForma promovira neidiomatska zvočenja, site-specific zvočne umetnosti in v manjšem obsegu tudi svobodne jazzovske godbe. Inovativnost cikla je zaznati v mešanju sodobne akademske in eksperimentalne glasbe – elektronike, elektroakustike, svobodne improvizacije in osnov avantgardnega jazza. Gre za raznolikost konceptualnih stilov igranja, glasbenih zvrsti in njenih elementov, ki so kontrastni in popolnoma drugačni drug od drugega, a mojstrsko združeni v organsko celoto. V koncertnem cikelu poleg koncertov, izvajamo tudi rezidence, glasbene izdaje, video in audio arhiv, video filmsko produkcijo, mednarodna gostovanja, predavanja in predstavitve. Vse aktivnosti znotraj cikla težijo k vzpostavljanju sodelovanja med priznanimi mednarodnimi in perspektivnimi domačimi izvajalci. Ta sodelovanja v zadnjem letu rezultirajo tudi v izdajanju glasbenih zgoščenk pri novi ediciji založbe Inexhaustible Editions/Edition FriForma. Koncertni cikel je pomemben tudi zato, ker goji robne glasbene prakse (sodobna improvizirana glasba, sodobna komponirana glasba, elektroakustika, nove oblike jazza ipd.), ki v Sloveniji redko najdejo pot do občinstva, hkrati pa imajo ogromen razvojni potencial na slovenski novo-glasbeni sceni in v prodoru na mednarodna prizorišča. Pri tem je pomembno dejstvo, da so v programih enakovredno obravnavani in predstavljeni domači ustvarjalci.
"Rojena istega leta, skupaj že 30 let. Vse najboljše Radio Študent, zvesti spremljevalec." — Nataša Serec, KUD Mreža
