Baltazar in vivo

23. april 2019 ob 19.00
Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

FB dogodek
 

Baltazar in vivo

 

V etru Radia Študent že od jeseni vsaka dva tedna gostuje oddaja Baltazar odgovarja. V tej kratki interaktivni oddaji sodelavke in sodelavci znanstvene redakcije odgovarjajo na naravoslovno-tehniška vprašanja poslušalk in poslušalcev radia. Na dogodku bomo ta format predstavili in vivo. S pomočjo raziskovalk in raziskovalcev na začetku svoje poklicne poti bomo odgovorili na vnaprej pridobljena vprašanja javnosti, ob tem pa bodo imeli raziskovalci tudi priložnost predstaviti svoje raziskovanje. Raziskovali bomo tematike, kot so: biokemija, biologija, robotika in fizika.

 

Vprašanja nam lahko pošljete v zasebnem sporočilu na Facebooku, Twitterju, v e-mailu na zr@radiostudent.si ali pa jih zastavite v živo.

 

Predstavitev raziskovalk in raziskovalcev:

 

Lara Ulčakar 

je mlada raziskovalka na Oddelku za teoretično fiziko na Institutu ''Jožef Stefan'' v Ljubljani. V Larinem raziskovalnem delu se prepletajo vprašanja s področja kvantnega računalništva, nanotehnologij in zanimivih novih kvantnih materialov. Raziskovala je, kako na čim hitrejši način zapisati bit kvantne informacije in kako nanj vpliva šum iz okolja. Ukvarjala se je z električno prevodnostjo nanostikov, ki sestojijo iz dveh nanožic, priključenih na različne atome ene same molekule. Zanimajo jo tudi topološki izolatorji. To so materiali, ki prevajajo električni tok le po površini, v notranjosti pa ne. Električni tok po površini teče brez upora, zato bi se jih lahko uporabilo kot tranzistorje v kvantnih računalnikih ali v drugih električnih napravah. Lara bo poiskala odgovore na vprašanja s področij kvantne mehanike, kvantnega računanja ter kvantne teleportacije, in predstavila način dela teoretične fizičarke. Če te zanimajo novi materiali, kot so superprevodniki, polprevodniki, diode, topološki izolatorji, ali fizika materialov ter nanotehnologiji, se oglasi.

 

Tjaša Plaper 

je mlada raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Sintezna biologija je znanstvena disciplina, ki združuje pristope iz ved o življenju ter genskega inženiringa z namenom, da pripravi nove ali spremeni obstoječe biološke sisteme in celice izkoristiti kot majhne tovarne oziroma stroje. Tjaša trenutno preučuje set peptidov, ki spontano tvorijo vijačnice, in vpliv spreminjanja aminokislinskega zaporedja slednjih na tvorbo vijačnic. Poleg fizikalno kemijske karakterizacije želi preveriti tudi, ali peptidi svoje lastnosti ohranjajo v živih celicah. Pri tem si pomaga z genskim kloniranjem oziroma genskim inženiringom. Tjašo lahko povprašaš o sintezni biologiji, imunologiji in genskem inženiringu.

 

Aljaž Baumkircher 

je mlad raziskovalec v Laboratoriju za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Aljaž se ukvarja s sodelujočo robotiko, ki v zadnjem času vse bolj pronica v industrijo in družbo. Sodelujoči roboti so nova generacija robotov, ki lahko varno sodelujejo s človekom pri opravljanju nalog, in pod nadzorom operaterk in operaterjev postajajo integralni del delovnega procesa. Če te zanimajo sodelujoči roboti, interakcije med roboti in njihovimi operaterkami in operaterji, varnost robotov, kolikšna sta povpraševanje po robotih v industriji in vpetost Slovenije v robotsko industrijo, ter umetna inteligenca nasploh, bo Aljaž pravi naslov za poglobitev tega znanja.

 

Peter Atanackov 

je mlad raziskovalec na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Peter se ukvarja s fenomenom disfunkcije avtonomnega živčnega sistema. Disfunkcija avtonomnega živčnega sistema je motnja, pri kateri pride do prekomerne aktivnosti simpatične veje avtonomnega živčnega sistema (simpatika), ki je zadolžena za ohranjanje organizma živega v ogrožajočih situacijah, in sicer na račun procesov, ki organizem ohranjajo živ daljše časovno obdobje in so v domeni regulacije parasimpatičnega živčnega sistema (parasimpatika). Pretirana aktivacija simpatika in znižana aktivacija parasimpatika sta prisotni pri širokem naboru bolezni. Takšne bolezni so možganska kap, sladkorna bolezen, nevrodegenerativne bolezni, avtoimune bolezni in tako naprej. Če te zanimajo nevrobiologija, avtonomna disfunkcija ali fiziološke meritve, zastavi kakšno vprašanje, Peter pa bo nanj poskusil odgovoriti.

 

 

Na dogodku se nam bo pridružil tudi dr. Horowitz (Ciril Horjak), ki bo v duhu oddaje Risanka, ki je v preteklosti živela na Radiu Študent, v živo risal vprašanja in odgovore mladih raziskovalk in raziskovalcev.

Z glasbo bo dogodek spremljal Blaž Pavlica, ki bo poskrbel tudi za DJ set po dogodku.

Dogodek bosta moderirala Zarja Muršič in Gregor Simčič.