2000–2019: Stanje sodobnosti in usoda alternativnega v pretoku komercialnega

Slovenska kinoteka, Ljubljana

 

Drugi sklop filmov 2000–2019: Stanje sodobnosti in usoda alternativnega v pretoku komercialnega bo predstavil kratki in celovečerni dokumentarni film, ki beležita zgodovino domačega javnega, predvsem medijskega in političnega prostora v zadnjih dveh desetletjih. V tem obdobju je ravno Radio Študent večkrat odigral ključno vlogo tako kritičnega poročevalca kot soustvarjalca pomembnih družbenih premikov.

Kratki dokumentarni film, ki je nastal ob štiridesetletnici delovanja Radia Študent, Večni Študent (2009) Siniše Gačića povzame tako zgodnjo kot do tedaj sodobno zgodovino Radia ter izriše njegovo vlogo v javnem prostoru, medtem ko celovečerec Boj za (2014, Siniša Gačić) v luči družbeno-politično eksplozivno nabitega nedavno minulega obdobja izpostavlja prakse alternativnega družbenega delovanja kot utopistično-realističnega množičnega premika, ki ključno definira našo sedanjost. 

Projekciji bosta potekali v prisotnosti avtorja. 

 

Večni študent

Siniša Gačić, Slovenija, 2009, DCP, format, barvni, 29'10''

Pred davnimi štiridesetimi leti, natančno 9. maja 1969, se je kot posledica študentskega gibanja rodil Radio Študent, ki je tako postal edini evropski študentski radio, ki so ga naredili, vodili in ustvarjali študentje. V dokumentarnem feljtonu, ki ga podpisuje Siniša Gačić, boste videli številne znane osebnosti, ki so krojile štiri desetletja dolgo pot Radia študent, spoznali boste duh današnjih RŠ-ovcev, ki tradicijo predhodnikov branijo z visoko dvignjenimi zastavami.

 

Boj za

Siniša Gačić, Slovenija, 2014, DCP, 1.85, barvni, 85'

Mesec dni po začetku okupacije parka na Wall St. tudi na trgu pred ljubljansko Borzo protestniki postavijo šotore. V kritiki predstavniške demokracije in globalnega finančnega kapitalizma se združijo pod geslom "nihče nas ne predstavlja", organizirajo se po principih neposredne demokracije. V času pomanjkanja družbenih alternativ se v kampu pred Borzo začne vzpostavljati skupnost, v kateri naj bi enakovredno odločali vsi posamezniki, združeni v svoji različnosti. Po uvodni evforiji pa velika ideja neposredne demokracije trči ob sodobnega človeka, v ospredje pridejo nasprotja.